klikni da slusas radiogora
Atidžiče, belo, crveno!
svadbena pesma od proševine do svadbe -Gora, Šar planina
Atidžiče belo, crveno,
Obleči džupče šareno, de,
Idriz te čeka pod selo,
So beli kožuf o ramo, de.
Levata ruka sekirče,
Desnata ruka levorver, de.
Skendere prvi gledanik,
Kupaj mi vvna matora, de.
Da ja napraim tirjanka,
Pa da ti idem kitlarka, de,
Vo tija selo Orgosta,
Vo tija gorno malo, de.
Svadbena Goranska pesma. Pevač poziva devojku koja je uvek bila sklona brzim, neobaveznim ljubavima (atidžiče!) da obuče crveni gornji haljetak (džupče), jer je pod selom čeka njen bivši momak, Idriz, očigledno ljut! U levoj ruci mu je, veli pesma, sekirče, a u desnoj revolver. Devojka na to poziva svoje prvo milovanje, prvog mladića u koga se zagledala – Skendera! Moli ga,kako bi ona imala vremena da slobodno pripremi opojne mirise, da se namiriše, posebno udesi i uresi ("idem kitlarka"), pa da se takva zaputi u selo Orgosta, u gornju mahalu.
Marijo deli, bela kumrijo
pečalbarska pesma - Gora, Šar planina
Marijo, deli bela kumrijo, mori,
Što ti je, Maro,
Krotko, mori odenje,
Što ti je, Maro,
Tio, mori, zborenje?
Da li ti, Maro, težit, stomnite, mori,
Ili ti, Maro, težit, mori, đerdani?
Nito mi, ago, težit stomnite, more,
Nito mi, ago, težit more đerdani.
Toko mi, ago, teži merakot, more,
Moj merak, ago mi je, more, daleko.
Stara goranska pesma, kako narod veli, pečalbarska pesma sa Kosova. Kada je daleko voljeno biće, mučno je biti veseo i čio. Ljubavna čežnja čini da korak postane spor i trom, da glas izgubi svežinu i snagu. O takvoj, dubokoj čežnji peva i ova pesma. Radoznao, pažljiv posmatrač, aga, zapaža kako je devojci korak postao "krotak", a govor "tih". Pretpostavlja de je to možda posledica noenja teških krčaga s vodom (stomne, stomnite) ili, pak, teških, ukrasnih ogrlica (đerdana). Devojka, puna mladosti i snage, odlučno odbacuje pomisao da joj rad, ili, pak, nošenje ukrasa koji je čine prepoznatljivom budućom nevestom – može biti teret. Jedini veliki, teško podnosivi teret za nju, za godine koje ima, jeste udaljenost voljenog čoveka
JUSUF I DjEMILJA
Da li ste culje, razbralje
so bilo cudo goljemo
vo tija selo Krusevo:
se beret hodze-hadzije
i Djemiljina akraba
Djemilja ce ga turaje
Djemija bela i crvena
Djemilja na daleko cujena
Djemija nisan vo selo
Djemilja gorska hanema
Jusufe milo materino
Dzemilja neje za tebe
ti ka si osov vo Prizren
ona ti osla vo roda
ti ka si stignaf od pazar
toga se Dzemilja vratila
oj more Jusuf hadzija
da znajes imas ime goljemo
ti da ga turas Dzemilja
Dzemilja neje za tebe
majka ce najde poarna
poarna i po hubava.
Oj more Jusuf hadzija
dal ti je zalj za dukati
il ti je zalj za haljista?
majcice mila premila
aljista ogin da ge izgore
dukati sejtan izede
ka da ga Djemka prezaljim
Dzemka mi dusa izgore
neprojdoa sest nedelje
Dzemilja ga dadoa vo Sisteec
ke materina rodbina
ga dalje ce ga zimaje
so dve ralje svirlje tupani
majcice mila premila
eno ge idet tupani
so Djemiljine svatoji
od bela zemna nadolu
frljaje puske kursumi
majcice mila premila
zatvori vrate pendzeri
da ne ga slusam jekava
da ne ge cujem tupani
da ne ge vidjim svatoji
ej mori Razo setrice
osedlaj mikonja doria
frlji mu bela terkija
Dzemilja da ga ispratim
do Sisteecke gumena
iljeze Jusuf vo sred selo
na ata konja dorija
na ramo puska graorka
i altipatlak vo puas
svatoji se uplasia
kroz selo se rasturija
Jusuf ge vikna svatoji
i Djemiljine deveri
nemojte ne se plasite
tupani ne zastanujte
terajte svadbi redoi
izin mi dajte i mene
da dojdem i ja vo Sisteec
Djemilja da ga ispratim
i da gi dadem daroi
so ge nosila Djemilja
ej mori bela Djemiljo
podigni mori duak od celo
jos jen put da se vidjime
ja da ti dadem daroi
i alaf da se ucinime
oj more Jusuf hadzilja
ne digam dauk od celo
od tebe imam avalje
zamalje Jusuf premalje
na Sisteecke zavori
pri Siseestecke grobista.
JUSUF I DjEMILJA
Oj more, Jusuf-adjija,
ta sto ga turi Djemilja,
Djemilja-tenka i visoka.
Djemilja-bela i crvena,
Djemilja bese, ka bese,
nigde ga takva nemase:
ni vo prizrenska hahija,
niti voprizren kasaba.
majcica mila, premila,
zatvori vrate, pendjeri,
da ne ge slusam tupani,
da ne ge gledam svatoi.
Majcice mila premila,
osedlaj mi konja dorija,
djemsva da ga ispratim,
do sisteecke grobista.
majcice mila, premila,
ti mi ga napraj dubara,
ja da ga turim Djemsva,
Djemilja da se omuzi,
vo sred selo Sisteec,
za naj bas becara Imera.
Na gurbet ce idem
Rano me isprati, majcice mila mua, na gurbet da idem,
o, mila majcice, od sedom godine.
Pare da carujem, majcice mila, izmecar da bidem.
Pisanica bila, boguano, jetim da ostanes,
milo materino, jetim bez babeta.
Ka ce legnem, boguano, sve na tebe mislim,
milo boguano, vo son te vidjujem.
Sve tvuje drugari, boguano, doma izdojdoa,
izdojdoa, milo materino, dejke izvadjaa,
dejke izvadjaa, boguano, i se ozenija...
ne se stegaj, milo materino, dejka ti som nasla,
milo materino, dejka najpristala,
ka ce dojdes, boguano, svadba ce naprajme,
sve ti mati, milo materino, tebe ugotvila.
Vo tudja zemna
Utre ce idem mlogu daleko,
mlogu daleku vo tudja zemna,
vo tudja zemna, vo tudja memlecet
na pusti gurbet, za puste pare.
Ce se odvojm od rodbina, od familija,
od mila majka i od babeta,
ka ce se odvojm od karasevda'
i siten celec.
Koga se dvojme od lude deca,
usta mi zbori, srce mi gori.
Ah mori majko i mili babo,
mi ste pratile na pusti gurbet,
mi ste ptatile za puste pare.
Svi rabotame so stra vo srce,
da li ce najdeme so sme ostajle,
babeta i majka, braca i sestre,
deca i zene i cela rodbina.
Manesto, gorski trndafilj
Manesto, gorski trndafilj,
sinojka ti dojde od gurbet
i prva maana ti najde.
Asane , dilber stopane,
prva maana kazi so mi je.
Manesto, gorski trndafilj,
postelja ti najde poslan,
poslana, mori, i rasfrljana.
Asane, dilber stopane,
tvuje deca ga poslale,
poslale i rasfrljale,
Asane dilber stopane,
za tebe som ga poslala,
som cula da ce mi dojdes.
Manesto, gorski trndafilj,
i druga maana ti najde:
ja koga dojde od gurbet,
liceto ti bese jako sareno,
za kogo si go, mori, sarila,
sarila i crvenila.
Asane, dilber stopane,
za tebe som go sarila,
sarila i crvenila,
som cula da ce doodjas.
manesto, gorski trndafilj,
i treca maana ti najde:
ja koga dojde od gurbet,
cev noc ti lamba gorese,
ja koga vleze vo odaja,
na tavan kogo cekase?
Asane, dilber stopane,
cini mi so ce cinis,
on mi je prvi gledanik.
Nabatince konja kuje
Nabatince konja kuje,
a dilber mu lamba drzi
em mu sveti, em go moli:
Konja kujes, nalbatince,
galiba ce putujes?
Ja ce idem dalek na daleko !
Zemi meme, mlado nalbatince,
tvua da bidem, so tebe da dojdem !
Ne mozes da dojdes, dejce, ce zadjines,
pred mene je visoka planina.
ce se ucinim jeno sareno pile,
ce preletam visoka planina,
ce preletam, so tebe ce dojdem.
Pred nas ima jeden cesti orman,
ne mozes da dojdes, dejce, ce zadjines.
Ce se ucinim sumaska golubica,
ce preletam, so tebe ce dojdem,
so tebe da bidem.
Pred mene je jeno dlboko moe,
cede dlboko tu je i siroko,
nemozes da dojdes ce propanes.
Ce se ucinim morska riba,
ce preplivam crno more,
ce ispliva, so tebe ce dojdem,
tvua da bidem, so tebe da zivujem.
Nabatince konja kuje
Nalbatince mlado konja kuje,
konja kuje konj mu podigruje:
Ne te kujem, konju za igranje,
toku te kujem za pusto prodavanje.
Ne prodavaj mene, mlado nalbatince,
toku prodadi tvua verna ljuba.
promeni se, ljubo, na Nove pazari.
Telal vika na dovno minare:
se prodava jena verna ljuba,
neje skupe neje ni jeftina, komu dvesta komu tri stotine.
Mi ga kupi jeno mlado Ture,
ga onese vo beli dvoroi.
Vo dvoroi dva bela goluba,
jeden guga, a drugi ne guga:
"Cudo bilo jos ne se videlo,
da se zemet bratec i sestrica!"
Kuzum bela Edije
Ne li si se naspalo, kuzum bela Edije,
tri veceri bez mene,
ej, oko sareno, tri veceri bez mene?
Cetvrtujet ja dojde, kuzum bela Edije,
tebe doma ne najde,
ej, oko sareno,
ja te najde zad porta,
so drugogo sedese, kuzum bela Edije,
ej, oko sareno,
moj muabet cinese,
i mene me spotase. ne mi frljaj iftira, Cazim glavo pijana,
ja som bila vo roda
ja som bila vo majkinci, Cazim glavo pijana,
bele ruke som sarilo,
dete som kolebalo, Cazim glavo pijana,
i tebe som cekala.
Koga dojde od pazar, kuzum bela Edije,
ne rece mi ozgeldan;
da mi rece ozgeldan, kuzum bela Edije,
bi ti dalo sitarce,
za tebe som go donelo.
Obleči džupče šareno, de,
Idriz te čeka pod selo,
So beli kožuf o ramo, de.
Levata ruka sekirče,
Desnata ruka levorver, de.
Skendere prvi gledanik,
Kupaj mi vvna matora, de.
Da ja napraim tirjanka,
Pa da ti idem kitlarka, de,
Vo tija selo Orgosta,
Vo tija gorno malo, de.
Svadbena Goranska pesma. Pevač poziva devojku koja je uvek bila sklona brzim, neobaveznim ljubavima (atidžiče!) da obuče crveni gornji haljetak (džupče), jer je pod selom čeka njen bivši momak, Idriz, očigledno ljut! U levoj ruci mu je, veli pesma, sekirče, a u desnoj revolver. Devojka na to poziva svoje prvo milovanje, prvog mladića u koga se zagledala – Skendera! Moli ga,kako bi ona imala vremena da slobodno pripremi opojne mirise, da se namiriše, posebno udesi i uresi ("idem kitlarka"), pa da se takva zaputi u selo Orgosta, u gornju mahalu.
Marijo deli, bela kumrijo
pečalbarska pesma - Gora, Šar planina
Marijo, deli bela kumrijo, mori,
Što ti je, Maro,
Krotko, mori odenje,
Što ti je, Maro,
Tio, mori, zborenje?
Da li ti, Maro, težit, stomnite, mori,
Ili ti, Maro, težit, mori, đerdani?
Nito mi, ago, težit stomnite, more,
Nito mi, ago, težit more đerdani.
Toko mi, ago, teži merakot, more,
Moj merak, ago mi je, more, daleko.
Stara goranska pesma, kako narod veli, pečalbarska pesma sa Kosova. Kada je daleko voljeno biće, mučno je biti veseo i čio. Ljubavna čežnja čini da korak postane spor i trom, da glas izgubi svežinu i snagu. O takvoj, dubokoj čežnji peva i ova pesma. Radoznao, pažljiv posmatrač, aga, zapaža kako je devojci korak postao "krotak", a govor "tih". Pretpostavlja de je to možda posledica noenja teških krčaga s vodom (stomne, stomnite) ili, pak, teških, ukrasnih ogrlica (đerdana). Devojka, puna mladosti i snage, odlučno odbacuje pomisao da joj rad, ili, pak, nošenje ukrasa koji je čine prepoznatljivom budućom nevestom – može biti teret. Jedini veliki, teško podnosivi teret za nju, za godine koje ima, jeste udaljenost voljenog čoveka
JUSUF I DjEMILJA
Da li ste culje, razbralje
so bilo cudo goljemo
vo tija selo Krusevo:
se beret hodze-hadzije
i Djemiljina akraba
Djemilja ce ga turaje
Djemija bela i crvena
Djemilja na daleko cujena
Djemija nisan vo selo
Djemilja gorska hanema
Jusufe milo materino
Dzemilja neje za tebe
ti ka si osov vo Prizren
ona ti osla vo roda
ti ka si stignaf od pazar
toga se Dzemilja vratila
oj more Jusuf hadzija
da znajes imas ime goljemo
ti da ga turas Dzemilja
Dzemilja neje za tebe
majka ce najde poarna
poarna i po hubava.
Oj more Jusuf hadzija
dal ti je zalj za dukati
il ti je zalj za haljista?
majcice mila premila
aljista ogin da ge izgore
dukati sejtan izede
ka da ga Djemka prezaljim
Dzemka mi dusa izgore
neprojdoa sest nedelje
Dzemilja ga dadoa vo Sisteec
ke materina rodbina
ga dalje ce ga zimaje
so dve ralje svirlje tupani
majcice mila premila
eno ge idet tupani
so Djemiljine svatoji
od bela zemna nadolu
frljaje puske kursumi
majcice mila premila
zatvori vrate pendzeri
da ne ga slusam jekava
da ne ge cujem tupani
da ne ge vidjim svatoji
ej mori Razo setrice
osedlaj mikonja doria
frlji mu bela terkija
Dzemilja da ga ispratim
do Sisteecke gumena
iljeze Jusuf vo sred selo
na ata konja dorija
na ramo puska graorka
i altipatlak vo puas
svatoji se uplasia
kroz selo se rasturija
Jusuf ge vikna svatoji
i Djemiljine deveri
nemojte ne se plasite
tupani ne zastanujte
terajte svadbi redoi
izin mi dajte i mene
da dojdem i ja vo Sisteec
Djemilja da ga ispratim
i da gi dadem daroi
so ge nosila Djemilja
ej mori bela Djemiljo
podigni mori duak od celo
jos jen put da se vidjime
ja da ti dadem daroi
i alaf da se ucinime
oj more Jusuf hadzilja
ne digam dauk od celo
od tebe imam avalje
zamalje Jusuf premalje
na Sisteecke zavori
pri Siseestecke grobista.
JUSUF I DjEMILJA
Oj more, Jusuf-adjija,
ta sto ga turi Djemilja,
Djemilja-tenka i visoka.
Djemilja-bela i crvena,
Djemilja bese, ka bese,
nigde ga takva nemase:
ni vo prizrenska hahija,
niti voprizren kasaba.
majcica mila, premila,
zatvori vrate, pendjeri,
da ne ge slusam tupani,
da ne ge gledam svatoi.
Majcice mila premila,
osedlaj mi konja dorija,
djemsva da ga ispratim,
do sisteecke grobista.
majcice mila, premila,
ti mi ga napraj dubara,
ja da ga turim Djemsva,
Djemilja da se omuzi,
vo sred selo Sisteec,
za naj bas becara Imera.
Na gurbet ce idem
Rano me isprati, majcice mila mua, na gurbet da idem,
o, mila majcice, od sedom godine.
Pare da carujem, majcice mila, izmecar da bidem.
Pisanica bila, boguano, jetim da ostanes,
milo materino, jetim bez babeta.
Ka ce legnem, boguano, sve na tebe mislim,
milo boguano, vo son te vidjujem.
Sve tvuje drugari, boguano, doma izdojdoa,
izdojdoa, milo materino, dejke izvadjaa,
dejke izvadjaa, boguano, i se ozenija...
ne se stegaj, milo materino, dejka ti som nasla,
milo materino, dejka najpristala,
ka ce dojdes, boguano, svadba ce naprajme,
sve ti mati, milo materino, tebe ugotvila.
Vo tudja zemna
Utre ce idem mlogu daleko,
mlogu daleku vo tudja zemna,
vo tudja zemna, vo tudja memlecet
na pusti gurbet, za puste pare.
Ce se odvojm od rodbina, od familija,
od mila majka i od babeta,
ka ce se odvojm od karasevda'
i siten celec.
Koga se dvojme od lude deca,
usta mi zbori, srce mi gori.
Ah mori majko i mili babo,
mi ste pratile na pusti gurbet,
mi ste ptatile za puste pare.
Svi rabotame so stra vo srce,
da li ce najdeme so sme ostajle,
babeta i majka, braca i sestre,
deca i zene i cela rodbina.
Manesto, gorski trndafilj
Manesto, gorski trndafilj,
sinojka ti dojde od gurbet
i prva maana ti najde.
Asane , dilber stopane,
prva maana kazi so mi je.
Manesto, gorski trndafilj,
postelja ti najde poslan,
poslana, mori, i rasfrljana.
Asane, dilber stopane,
tvuje deca ga poslale,
poslale i rasfrljale,
Asane dilber stopane,
za tebe som ga poslala,
som cula da ce mi dojdes.
Manesto, gorski trndafilj,
i druga maana ti najde:
ja koga dojde od gurbet,
liceto ti bese jako sareno,
za kogo si go, mori, sarila,
sarila i crvenila.
Asane, dilber stopane,
za tebe som go sarila,
sarila i crvenila,
som cula da ce doodjas.
manesto, gorski trndafilj,
i treca maana ti najde:
ja koga dojde od gurbet,
cev noc ti lamba gorese,
ja koga vleze vo odaja,
na tavan kogo cekase?
Asane, dilber stopane,
cini mi so ce cinis,
on mi je prvi gledanik.
Nabatince konja kuje
Nabatince konja kuje,
a dilber mu lamba drzi
em mu sveti, em go moli:
Konja kujes, nalbatince,
galiba ce putujes?
Ja ce idem dalek na daleko !
Zemi meme, mlado nalbatince,
tvua da bidem, so tebe da dojdem !
Ne mozes da dojdes, dejce, ce zadjines,
pred mene je visoka planina.
ce se ucinim jeno sareno pile,
ce preletam visoka planina,
ce preletam, so tebe ce dojdem.
Pred nas ima jeden cesti orman,
ne mozes da dojdes, dejce, ce zadjines.
Ce se ucinim sumaska golubica,
ce preletam, so tebe ce dojdem,
so tebe da bidem.
Pred mene je jeno dlboko moe,
cede dlboko tu je i siroko,
nemozes da dojdes ce propanes.
Ce se ucinim morska riba,
ce preplivam crno more,
ce ispliva, so tebe ce dojdem,
tvua da bidem, so tebe da zivujem.
Nabatince konja kuje
Nalbatince mlado konja kuje,
konja kuje konj mu podigruje:
Ne te kujem, konju za igranje,
toku te kujem za pusto prodavanje.
Ne prodavaj mene, mlado nalbatince,
toku prodadi tvua verna ljuba.
promeni se, ljubo, na Nove pazari.
Telal vika na dovno minare:
se prodava jena verna ljuba,
neje skupe neje ni jeftina, komu dvesta komu tri stotine.
Mi ga kupi jeno mlado Ture,
ga onese vo beli dvoroi.
Vo dvoroi dva bela goluba,
jeden guga, a drugi ne guga:
"Cudo bilo jos ne se videlo,
da se zemet bratec i sestrica!"
Kuzum bela Edije
Ne li si se naspalo, kuzum bela Edije,
tri veceri bez mene,
ej, oko sareno, tri veceri bez mene?
Cetvrtujet ja dojde, kuzum bela Edije,
tebe doma ne najde,
ej, oko sareno,
ja te najde zad porta,
so drugogo sedese, kuzum bela Edije,
ej, oko sareno,
moj muabet cinese,
i mene me spotase. ne mi frljaj iftira, Cazim glavo pijana,
ja som bila vo roda
ja som bila vo majkinci, Cazim glavo pijana,
bele ruke som sarilo,
dete som kolebalo, Cazim glavo pijana,
i tebe som cekala.
Koga dojde od pazar, kuzum bela Edije,
ne rece mi ozgeldan;
da mi rece ozgeldan, kuzum bela Edije,
bi ti dalo sitarce,
za tebe som go donelo.
Što ti je, Maro,
Krotko, mori odenje,
Što ti je, Maro,
Tio, mori, zborenje?
Da li ti, Maro, težit, stomnite, mori,
Ili ti, Maro, težit, mori, đerdani?
Nito mi, ago, težit stomnite, more,
Nito mi, ago, težit more đerdani.
Toko mi, ago, teži merakot, more,
Moj merak, ago mi je, more, daleko.
Stara goranska pesma, kako narod veli, pečalbarska pesma sa Kosova. Kada je daleko voljeno biće, mučno je biti veseo i čio. Ljubavna čežnja čini da korak postane spor i trom, da glas izgubi svežinu i snagu. O takvoj, dubokoj čežnji peva i ova pesma. Radoznao, pažljiv posmatrač, aga, zapaža kako je devojci korak postao "krotak", a govor "tih". Pretpostavlja de je to možda posledica noenja teških krčaga s vodom (stomne, stomnite) ili, pak, teških, ukrasnih ogrlica (đerdana). Devojka, puna mladosti i snage, odlučno odbacuje pomisao da joj rad, ili, pak, nošenje ukrasa koji je čine prepoznatljivom budućom nevestom – može biti teret. Jedini veliki, teško podnosivi teret za nju, za godine koje ima, jeste udaljenost voljenog čoveka
JUSUF I DjEMILJA
Da li ste culje, razbralje
so bilo cudo goljemo
vo tija selo Krusevo:
se beret hodze-hadzije
i Djemiljina akraba
Djemilja ce ga turaje
Djemija bela i crvena
Djemilja na daleko cujena
Djemija nisan vo selo
Djemilja gorska hanema
Jusufe milo materino
Dzemilja neje za tebe
ti ka si osov vo Prizren
ona ti osla vo roda
ti ka si stignaf od pazar
toga se Dzemilja vratila
oj more Jusuf hadzija
da znajes imas ime goljemo
ti da ga turas Dzemilja
Dzemilja neje za tebe
majka ce najde poarna
poarna i po hubava.
Oj more Jusuf hadzija
dal ti je zalj za dukati
il ti je zalj za haljista?
majcice mila premila
aljista ogin da ge izgore
dukati sejtan izede
ka da ga Djemka prezaljim
Dzemka mi dusa izgore
neprojdoa sest nedelje
Dzemilja ga dadoa vo Sisteec
ke materina rodbina
ga dalje ce ga zimaje
so dve ralje svirlje tupani
majcice mila premila
eno ge idet tupani
so Djemiljine svatoji
od bela zemna nadolu
frljaje puske kursumi
majcice mila premila
zatvori vrate pendzeri
da ne ga slusam jekava
da ne ge cujem tupani
da ne ge vidjim svatoji
ej mori Razo setrice
osedlaj mikonja doria
frlji mu bela terkija
Dzemilja da ga ispratim
do Sisteecke gumena
iljeze Jusuf vo sred selo
na ata konja dorija
na ramo puska graorka
i altipatlak vo puas
svatoji se uplasia
kroz selo se rasturija
Jusuf ge vikna svatoji
i Djemiljine deveri
nemojte ne se plasite
tupani ne zastanujte
terajte svadbi redoi
izin mi dajte i mene
da dojdem i ja vo Sisteec
Djemilja da ga ispratim
i da gi dadem daroi
so ge nosila Djemilja
ej mori bela Djemiljo
podigni mori duak od celo
jos jen put da se vidjime
ja da ti dadem daroi
i alaf da se ucinime
oj more Jusuf hadzilja
ne digam dauk od celo
od tebe imam avalje
zamalje Jusuf premalje
na Sisteecke zavori
pri Siseestecke grobista.
JUSUF I DjEMILJA
Oj more, Jusuf-adjija,
ta sto ga turi Djemilja,
Djemilja-tenka i visoka.
Djemilja-bela i crvena,
Djemilja bese, ka bese,
nigde ga takva nemase:
ni vo prizrenska hahija,
niti voprizren kasaba.
majcica mila, premila,
zatvori vrate, pendjeri,
da ne ge slusam tupani,
da ne ge gledam svatoi.
Majcice mila premila,
osedlaj mi konja dorija,
djemsva da ga ispratim,
do sisteecke grobista.
majcice mila, premila,
ti mi ga napraj dubara,
ja da ga turim Djemsva,
Djemilja da se omuzi,
vo sred selo Sisteec,
za naj bas becara Imera.
Na gurbet ce idem
Rano me isprati, majcice mila mua, na gurbet da idem,
o, mila majcice, od sedom godine.
Pare da carujem, majcice mila, izmecar da bidem.
Pisanica bila, boguano, jetim da ostanes,
milo materino, jetim bez babeta.
Ka ce legnem, boguano, sve na tebe mislim,
milo boguano, vo son te vidjujem.
Sve tvuje drugari, boguano, doma izdojdoa,
izdojdoa, milo materino, dejke izvadjaa,
dejke izvadjaa, boguano, i se ozenija...
ne se stegaj, milo materino, dejka ti som nasla,
milo materino, dejka najpristala,
ka ce dojdes, boguano, svadba ce naprajme,
sve ti mati, milo materino, tebe ugotvila.
Vo tudja zemna
Utre ce idem mlogu daleko,
mlogu daleku vo tudja zemna,
vo tudja zemna, vo tudja memlecet
na pusti gurbet, za puste pare.
Ce se odvojm od rodbina, od familija,
od mila majka i od babeta,
ka ce se odvojm od karasevda'
i siten celec.
Koga se dvojme od lude deca,
usta mi zbori, srce mi gori.
Ah mori majko i mili babo,
mi ste pratile na pusti gurbet,
mi ste ptatile za puste pare.
Svi rabotame so stra vo srce,
da li ce najdeme so sme ostajle,
babeta i majka, braca i sestre,
deca i zene i cela rodbina.
Manesto, gorski trndafilj
Manesto, gorski trndafilj,
sinojka ti dojde od gurbet
i prva maana ti najde.
Asane , dilber stopane,
prva maana kazi so mi je.
Manesto, gorski trndafilj,
postelja ti najde poslan,
poslana, mori, i rasfrljana.
Asane, dilber stopane,
tvuje deca ga poslale,
poslale i rasfrljale,
Asane dilber stopane,
za tebe som ga poslala,
som cula da ce mi dojdes.
Manesto, gorski trndafilj,
i druga maana ti najde:
ja koga dojde od gurbet,
liceto ti bese jako sareno,
za kogo si go, mori, sarila,
sarila i crvenila.
Asane, dilber stopane,
za tebe som go sarila,
sarila i crvenila,
som cula da ce doodjas.
manesto, gorski trndafilj,
i treca maana ti najde:
ja koga dojde od gurbet,
cev noc ti lamba gorese,
ja koga vleze vo odaja,
na tavan kogo cekase?
Asane, dilber stopane,
cini mi so ce cinis,
on mi je prvi gledanik.
Nabatince konja kuje
Nabatince konja kuje,
a dilber mu lamba drzi
em mu sveti, em go moli:
Konja kujes, nalbatince,
galiba ce putujes?
Ja ce idem dalek na daleko !
Zemi meme, mlado nalbatince,
tvua da bidem, so tebe da dojdem !
Ne mozes da dojdes, dejce, ce zadjines,
pred mene je visoka planina.
ce se ucinim jeno sareno pile,
ce preletam visoka planina,
ce preletam, so tebe ce dojdem.
Pred nas ima jeden cesti orman,
ne mozes da dojdes, dejce, ce zadjines.
Ce se ucinim sumaska golubica,
ce preletam, so tebe ce dojdem,
so tebe da bidem.
Pred mene je jeno dlboko moe,
cede dlboko tu je i siroko,
nemozes da dojdes ce propanes.
Ce se ucinim morska riba,
ce preplivam crno more,
ce ispliva, so tebe ce dojdem,
tvua da bidem, so tebe da zivujem.
Nabatince konja kuje
Nalbatince mlado konja kuje,
konja kuje konj mu podigruje:
Ne te kujem, konju za igranje,
toku te kujem za pusto prodavanje.
Ne prodavaj mene, mlado nalbatince,
toku prodadi tvua verna ljuba.
promeni se, ljubo, na Nove pazari.
Telal vika na dovno minare:
se prodava jena verna ljuba,
neje skupe neje ni jeftina, komu dvesta komu tri stotine.
Mi ga kupi jeno mlado Ture,
ga onese vo beli dvoroi.
Vo dvoroi dva bela goluba,
jeden guga, a drugi ne guga:
"Cudo bilo jos ne se videlo,
da se zemet bratec i sestrica!"
Kuzum bela Edije
Ne li si se naspalo, kuzum bela Edije,
tri veceri bez mene,
ej, oko sareno, tri veceri bez mene?
Cetvrtujet ja dojde, kuzum bela Edije,
tebe doma ne najde,
ej, oko sareno,
ja te najde zad porta,
so drugogo sedese, kuzum bela Edije,
ej, oko sareno,
moj muabet cinese,
i mene me spotase. ne mi frljaj iftira, Cazim glavo pijana,
ja som bila vo roda
ja som bila vo majkinci, Cazim glavo pijana,
bele ruke som sarilo,
dete som kolebalo, Cazim glavo pijana,
i tebe som cekala.
Koga dojde od pazar, kuzum bela Edije,
ne rece mi ozgeldan;
da mi rece ozgeldan, kuzum bela Edije,
bi ti dalo sitarce,
za tebe som go donelo.
Utre ce idem mlogu daleko,
mlogu daleko vo tudja zemna,
vo tudja zemna, vo tudj memlecet -
na pusti gurbet, za puste pare.
Ce se odvoj'm od rodbina, od familija,
od mila majka i od babeta,
ka ce se odvoj'm od karasevda'
i siten celec.
Koga se dvojme od lude deca,
usta mi zbori, srce mi gori.
Ah mori majko i mili babo,
mi ste pratile na pusti gurbet,
mi ste pratile za puste pare.
Svi rabotame so stra vo srce,
da li ce najdeme so sme ostajle-
babeta i majka, braca i sestre,
deca i zena i cela rodbina.
Copyright 2006-2007 - WebMaster:Pelivani Ðuner E-mail
|
|
Najnovije vesti RTS |
